Po tem, ko sva najela svoje prvo domovanje v Avstraliji, je bilo potrebno urediti še veliko zadev. Že preden sva prišla v Avstralijo, sva si ustvarila bančni račun in prenesla sredstva v dolarjih. Ko sva prispela v Avstralijo, sva morala bančni račun aktivirati. Postopek je enostaven, oglasiš se na svoji banki, pokažeš potni list, izpolniš neke obrazce in zadeva je rešena. Vendar pa je bila delavka za šalterjem neverjetno počasna. Tipkala je, kot da bi bila 80-letna nona, ki je prvič videla tipkovnico in se pri tem vidno dolgočasila. Zehala je pred nama brez sramu, brez da bi si z roko pokriti usta, kaj šele, da bi se opravičila. Naslednjič, ko čakate v vrsti na šalterju na slovenski banki ali upravni enoti in si mislite, kako so delavke počasne, pomislite na to zgodbo.
Sledila je prijava za davčno številko, t.i. Tax File Number (TFN). Zadeva je dokaj preprosta, saj lahko davčno številko naročiš preko interneta na strani davčnega urada ATO. Vse, kar potrebuješ, je številka potnega lista in naslov prebivališča. Seveda tudi tukaj ni šlo brez komplikacij, saj Katja ni prejela TFN-ja kar nekaj časa. Ponovno sva morala kontaktirati ATO in po približno 10 minutnem pogovoru smo razjasnili stvari. V roku 2 tednov je končno tudi ona dobila davčno številko. V Avstraliji se lahko zaposlite tudi brez nje, vendar ti v tem primeru tržejo najvišjo davčno stopnjo, ki znaša 46,5 %. Tako, da je TFN nujno urediti takoj po prihodu v Avstralijo ali pa že pred odhodom.
Na vrsti je bila ureditev javnega zdravstva. Slovenija in Avstralija imata medsebojni dogovor o javnem zdravstvu. Če imate stalno delovno vizo, ste v vsakem primeru upravičeni do javnih storitev. Midva sva prišla na začasno delovno vizo in si morava zaradi tega še vedno plačevati zdravstvo v Sloveniji. Če želiš dobiti javno zdravstvo v Avstraliji, moraš priložiti evropsko zdravstveno kartico, kopijo potnega lista in vizo. Oni ti potem izdajo njihovo Medicare kartico za čas trajanja evropskega zdravstvenega zavarovanja. Zadeva je kar enostavna, si je pa potrebno urediti evropsko zdravstveno zavarovanje preden odidete iz Slovenije. To velja tako za začasne delovne migrante kot tudi za turiste. Tisti, ki boste v Avstralijo prišli s stalno vizo, pa ste upravičeni tako do javnih zdravstvenih storitev, kot tudi do različnih pomoči in drugih javnih storitev. Vse zadeve v zvezi z javnim zdravstvom lahko uredite na Medicare ali Centrelink enotah (povezava). Javno zdravstvo ponavadi ne krije popolnoma vseh stroškov, vendar krije kar veliko. Npr. zobozdravnikov, okulistov in podobnega ne krije. Če želite privatno zdravstvo, imate veliko ponudnikov in veliko različnih paketov. Midva sva se informirala in ugotovila, da bi za naju zadostoval paket, ki stane približno 230 AUD na mesec (za oba) in ti vsaj deloma krije stroške nekaterih specialistov. Zdravstveno kritje se tukaj uveljavlja drugače kot v Sloveniji. Najprej račun za storitev plačaš v celoti, nato pa ga prineseš ali na Medicare, če gre za javno zdravstvo, ali na svojo zavarovalnico, če gre za privatno. Oni ti potem stroške povrnejo v celoti ali deloma, odvisno od kritja.
Prav tako enostavna je ureditev avstralskega vozniškega dovoljenja. Tudi tukaj imata Avstralija in Slovenija medsebojni dogovor. Če ste stari vsaj 25 let in imate veljavno vozniško dovoljenje (novo na plastificirani kartici, ne tiste roza knjižice) ter potrdilo, da živite na naslovu v Avstraliji, vam bodo na Service SA izdali avstralsko vozniško dovoljenje. Slikaš se lahko kar na lokaciji, plačaš nekaj čez 50 dolarjev za eno leto veljavnosti in čez nekaj tednov ga prejmeš na dom. Že na licu mesta pa ti izdajo začasno vozniško dovoljenje. Registracija vozila se prav tako uredi na Service SA, ki ima enote po celotnem Adelaidu in drugih delih Južne Avstralije.
Za pravo nočno moro pa se je izkazalo urejanje interneta. Najprej sva začasno vzela mobilni internet, ki je zelo drag in zelo omejen (5 GB podatkov pride okoli 40 dolarjev). Nato sva pričela z iskanjem domačega širokopasovnega interneta (ang. home broadband). Na začetku sva poznala le velikane kot sta Telstra in Optus. Želela sva imeti plan za 12-24 mesecev, vendar ker sva bila začasna rezidenta, je bilo to nemogoče. Kljub temu, da je bila veljavnost najine vize daljša od dolžine plana, nama niso želeli prodati interneta. Očitno imajo preveč denarja. Sploh pri Optusu so se obnašali popolnoma neprofesionalno in neposlovno (ponavadi delajo v njihovih poslovalnicah 16 letni smrkavci). Bila sva šokirana. Po dobrem tednu izgubljanja živcev sva izvohala Adam Internet. Tam sva zadevo uredila v 15 minutah. Seveda je internet, kot je v Avstraliji navada, omejen (ne, v Sloveniji nimamo slabega interneta). Ponudnikov mobilne telefonije pa je tukaj veliko, tako da s tem nisva imela nobenih težav.
Sledila je prijava za davčno številko, t.i. Tax File Number (TFN). Zadeva je dokaj preprosta, saj lahko davčno številko naročiš preko interneta na strani davčnega urada ATO. Vse, kar potrebuješ, je številka potnega lista in naslov prebivališča. Seveda tudi tukaj ni šlo brez komplikacij, saj Katja ni prejela TFN-ja kar nekaj časa. Ponovno sva morala kontaktirati ATO in po približno 10 minutnem pogovoru smo razjasnili stvari. V roku 2 tednov je končno tudi ona dobila davčno številko. V Avstraliji se lahko zaposlite tudi brez nje, vendar ti v tem primeru tržejo najvišjo davčno stopnjo, ki znaša 46,5 %. Tako, da je TFN nujno urediti takoj po prihodu v Avstralijo ali pa že pred odhodom.
Na vrsti je bila ureditev javnega zdravstva. Slovenija in Avstralija imata medsebojni dogovor o javnem zdravstvu. Če imate stalno delovno vizo, ste v vsakem primeru upravičeni do javnih storitev. Midva sva prišla na začasno delovno vizo in si morava zaradi tega še vedno plačevati zdravstvo v Sloveniji. Če želiš dobiti javno zdravstvo v Avstraliji, moraš priložiti evropsko zdravstveno kartico, kopijo potnega lista in vizo. Oni ti potem izdajo njihovo Medicare kartico za čas trajanja evropskega zdravstvenega zavarovanja. Zadeva je kar enostavna, si je pa potrebno urediti evropsko zdravstveno zavarovanje preden odidete iz Slovenije. To velja tako za začasne delovne migrante kot tudi za turiste. Tisti, ki boste v Avstralijo prišli s stalno vizo, pa ste upravičeni tako do javnih zdravstvenih storitev, kot tudi do različnih pomoči in drugih javnih storitev. Vse zadeve v zvezi z javnim zdravstvom lahko uredite na Medicare ali Centrelink enotah (povezava). Javno zdravstvo ponavadi ne krije popolnoma vseh stroškov, vendar krije kar veliko. Npr. zobozdravnikov, okulistov in podobnega ne krije. Če želite privatno zdravstvo, imate veliko ponudnikov in veliko različnih paketov. Midva sva se informirala in ugotovila, da bi za naju zadostoval paket, ki stane približno 230 AUD na mesec (za oba) in ti vsaj deloma krije stroške nekaterih specialistov. Zdravstveno kritje se tukaj uveljavlja drugače kot v Sloveniji. Najprej račun za storitev plačaš v celoti, nato pa ga prineseš ali na Medicare, če gre za javno zdravstvo, ali na svojo zavarovalnico, če gre za privatno. Oni ti potem stroške povrnejo v celoti ali deloma, odvisno od kritja.
Prav tako enostavna je ureditev avstralskega vozniškega dovoljenja. Tudi tukaj imata Avstralija in Slovenija medsebojni dogovor. Če ste stari vsaj 25 let in imate veljavno vozniško dovoljenje (novo na plastificirani kartici, ne tiste roza knjižice) ter potrdilo, da živite na naslovu v Avstraliji, vam bodo na Service SA izdali avstralsko vozniško dovoljenje. Slikaš se lahko kar na lokaciji, plačaš nekaj čez 50 dolarjev za eno leto veljavnosti in čez nekaj tednov ga prejmeš na dom. Že na licu mesta pa ti izdajo začasno vozniško dovoljenje. Registracija vozila se prav tako uredi na Service SA, ki ima enote po celotnem Adelaidu in drugih delih Južne Avstralije.
Za pravo nočno moro pa se je izkazalo urejanje interneta. Najprej sva začasno vzela mobilni internet, ki je zelo drag in zelo omejen (5 GB podatkov pride okoli 40 dolarjev). Nato sva pričela z iskanjem domačega širokopasovnega interneta (ang. home broadband). Na začetku sva poznala le velikane kot sta Telstra in Optus. Želela sva imeti plan za 12-24 mesecev, vendar ker sva bila začasna rezidenta, je bilo to nemogoče. Kljub temu, da je bila veljavnost najine vize daljša od dolžine plana, nama niso želeli prodati interneta. Očitno imajo preveč denarja. Sploh pri Optusu so se obnašali popolnoma neprofesionalno in neposlovno (ponavadi delajo v njihovih poslovalnicah 16 letni smrkavci). Bila sva šokirana. Po dobrem tednu izgubljanja živcev sva izvohala Adam Internet. Tam sva zadevo uredila v 15 minutah. Seveda je internet, kot je v Avstraliji navada, omejen (ne, v Sloveniji nimamo slabega interneta). Ponudnikov mobilne telefonije pa je tukaj veliko, tako da s tem nisva imela nobenih težav.
 |
| Od vsega hudega se je bilo potrebno malo okrepčati s pravim avstralskim oz. angleškim ham & egg-om |
Ni komentarjev:
Objavite komentar