Urejanje ključnih zadev "za preživetje"

Po tem, ko sva najela svoje prvo domovanje v Avstraliji, je bilo potrebno urediti še veliko zadev. Že preden sva prišla v Avstralijo, sva si ustvarila bančni račun in prenesla sredstva v dolarjih. Ko sva prispela v Avstralijo, sva morala bančni račun aktivirati. Postopek je enostaven, oglasiš se na svoji banki, pokažeš potni list, izpolniš neke obrazce in zadeva je rešena. Vendar pa je bila delavka za šalterjem neverjetno počasna. Tipkala je, kot da bi bila 80-letna nona, ki je prvič videla tipkovnico in se pri tem vidno dolgočasila. Zehala je pred nama brez sramu, brez da bi si z roko pokriti usta, kaj šele, da bi se opravičila. Naslednjič, ko čakate v vrsti na šalterju na slovenski banki ali upravni enoti in si mislite, kako so delavke počasne, pomislite na to zgodbo.

Sledila je prijava za davčno številko, t.i. Tax File Number (TFN). Zadeva je dokaj preprosta, saj lahko davčno številko naročiš preko interneta na strani davčnega urada ATO. Vse, kar potrebuješ, je številka potnega lista in naslov prebivališča. Seveda tudi tukaj ni šlo brez komplikacij, saj Katja ni prejela TFN-ja kar nekaj časa. Ponovno sva morala kontaktirati ATO in po približno 10 minutnem pogovoru smo razjasnili stvari. V roku 2 tednov je končno tudi ona dobila davčno številko. V Avstraliji se lahko zaposlite tudi brez nje, vendar ti v tem primeru tržejo najvišjo davčno stopnjo, ki znaša 46,5 %. Tako, da je TFN nujno urediti takoj po prihodu v Avstralijo ali pa že pred odhodom.

Na vrsti je bila ureditev javnega zdravstva. Slovenija in Avstralija imata medsebojni dogovor o javnem zdravstvu. Če imate stalno delovno vizo, ste v vsakem primeru upravičeni do javnih storitev. Midva sva prišla na začasno delovno vizo in si morava zaradi tega še vedno plačevati zdravstvo v Sloveniji. Če želiš dobiti javno zdravstvo v Avstraliji, moraš priložiti evropsko zdravstveno kartico, kopijo potnega lista in vizo. Oni ti potem izdajo njihovo Medicare kartico za čas trajanja evropskega zdravstvenega zavarovanja. Zadeva je kar enostavna, si je pa potrebno urediti evropsko zdravstveno zavarovanje preden odidete iz Slovenije. To velja tako za začasne delovne migrante kot tudi za turiste. Tisti, ki boste v Avstralijo prišli s stalno vizo, pa ste upravičeni tako do javnih zdravstvenih storitev, kot tudi do različnih pomoči in drugih javnih storitev. Vse zadeve v zvezi z javnim zdravstvom lahko uredite na Medicare ali Centrelink enotah (povezava). Javno zdravstvo ponavadi ne krije popolnoma vseh stroškov, vendar krije kar veliko. Npr. zobozdravnikov, okulistov in podobnega ne krije. Če želite privatno zdravstvo, imate veliko ponudnikov in veliko različnih paketov. Midva sva se informirala in ugotovila, da bi za naju zadostoval paket, ki stane približno 230 AUD na mesec (za oba) in ti vsaj deloma krije stroške nekaterih specialistov. Zdravstveno kritje se tukaj uveljavlja drugače kot v Sloveniji. Najprej račun za storitev plačaš v celoti, nato pa ga prineseš ali na Medicare, če gre za javno zdravstvo, ali na svojo zavarovalnico, če gre za privatno. Oni ti potem stroške povrnejo v celoti ali deloma, odvisno od kritja.

Prav tako enostavna je ureditev avstralskega vozniškega dovoljenja. Tudi tukaj imata Avstralija in Slovenija medsebojni dogovor. Če ste stari vsaj 25 let in imate veljavno vozniško dovoljenje (novo na plastificirani kartici, ne tiste roza knjižice) ter potrdilo, da živite na naslovu v Avstraliji, vam bodo na Service SA izdali avstralsko vozniško dovoljenje. Slikaš se lahko kar na lokaciji, plačaš nekaj čez 50 dolarjev za eno leto veljavnosti in čez nekaj tednov ga prejmeš na dom. Že na licu mesta pa ti izdajo začasno vozniško dovoljenje. Registracija vozila se prav tako uredi na Service SA, ki ima enote po celotnem Adelaidu in drugih delih Južne Avstralije.

Za pravo nočno moro pa se je izkazalo urejanje interneta. Najprej sva začasno vzela mobilni internet, ki je zelo drag in zelo omejen (5 GB podatkov pride okoli 40 dolarjev). Nato sva pričela z iskanjem domačega širokopasovnega interneta (ang. home broadband). Na začetku sva poznala le velikane kot sta Telstra in Optus. Želela sva imeti plan za 12-24 mesecev, vendar ker sva bila začasna rezidenta, je bilo to nemogoče. Kljub temu, da je bila veljavnost najine vize daljša od dolžine plana, nama niso želeli prodati interneta. Očitno imajo preveč denarja. Sploh pri Optusu so se obnašali popolnoma neprofesionalno in neposlovno (ponavadi delajo v njihovih poslovalnicah  16 letni smrkavci). Bila sva šokirana. Po dobrem tednu izgubljanja živcev sva izvohala Adam Internet. Tam sva zadevo uredila v 15 minutah. Seveda je internet, kot je v Avstraliji navada, omejen (ne, v Sloveniji nimamo slabega interneta). Ponudnikov mobilne telefonije pa je tukaj veliko, tako da s tem nisva imela nobenih težav.

Od vsega hudega se je bilo potrebno malo okrepčati s pravim avstralskim oz. angleškim ham & egg-om

Postopek pridobivanja vize

Kje naj sploh začneva? Če razmišljate o pridobivanju delovne vize in selitvi v Avstralijo, zelo dobro razmislite. Postopek je dolgotrajen, stresen in tudi precej drag. Vsekakor jo je prej kot v šestih mesecih praktično nemogoče dobiti. Drugače je seveda s turističnimi in študentskimi vizami, ki so veliko cenejše in se jih pridobi tudi veliko enostavneje.

Preden sva naredila kakršen koli korak, sva se najprej pozanimala, kako poteka celotna zadeva. Večino informacij sva pridobila iz foruma Slovencev, ki živijo v Avstraliji (povezava forum) ter neposredno iz strani avstralskega ministrstva za migracije (IMMI). Zelo toplo vam priporočava, da tudi vi to storite, preden naredite prvi korak. Predvsem si dobro preberite omenjeni forum, saj lahko na njem izveste goro informacij iz prve roke. Verjemite, vsaka napačna poteza vas bo v postopku migracije ogromno stala.

Ko sva se dokončno odločila za selitev v Avstralijo, sva se udeležila predstavitve v Ljubljani, ki jo je takrat vodila agencija European Migration Office (sedaj migration.si). Predstavitev je vodil Bogo Bajec. Bila je kar zanimiva, vendar na njej nisva izvedela ničesar oprijemljivega. Zaradi tega sva se odločila za osebno konzultacijo z gospodom Bajcem, ki pa je bila popolno razočaranje. Najprej sva se morala odpeljati na njegov naslov. Tam sva imela slabo uro trajajočo konzultacijo, ki je bila čista polomija. Gospod Bajec ni imel minimalnega pojma o migracijskem postopku, predstavljal nama je stvari, ki niso držale in niso bile resnične. Še dobro, da sva bila že vnaprej tako dobro informirana in sva hitro uvidela, da nama prodaja meglo. No, ta štos naju je stal 80 evrov, vsak sleherni evro vržen stran. Toplo vam odsvetujeva, da se za pomoč pri migraciji odločata za njihovo agencijo. Iz prve roke sva slišala še nekaj zelo negativnih izkušenj drugih migrantov, ki so se odločili za njih.

Po tej negativni izkušnji sva se odločila, da bova poiskala drugega agenta. Na forumu sva veliko dobrega prebrala o agentki Nataši Shelley. Je Slovenka, ki že dolga leta živi na Sunshine Coastu, v Queenslandu. Ima že kar nekaj let izkušenj na tem področju. Stopila sva v kontakt z njo in se zmenila za konzultacijo preko skypa. Konzultacija je bilo zelo uspešna, Nataša je bila zelo prijazna in takoj nama je bilo jasno, da ve, kaj govori. Konzultacija naju je stala 80 AUD, kar znese približno 50 EUR. Odločila sva se, da jo najameva in v kratkem sva podpisala pogodbo.

Nato se je začel postopek pridobivanja papirjev za vizo. Najprej sva morala opraviti IELTS izpit iz angleščine, ki ni tako enostaven in stane približno 200 EUR/osebo. V približno 4 urnem izpitu, ki je razdeljen na štiri sklope, listening, reading, writing in speaking, celovito preverijo znanje angleščine. Ocena na IELTS-u, vsak sklop je posebej ocenjen, je pogosto odločilni faktor za pridobitev vize. Predvsem nosilec vize mora imeti visoko oceno, saj višja kot je ocena, več točk pridobiš in lažje se kvalificiraš za vizo. Vedeti morate, da morate za to, da sploh lahko pridobite delovno vizo, izpolnjevati zahtevano število točk. Točke vam dajo ocena iz IELTS-a, starost, delovne izkušnje, akademska kvalifikacija in še nekatere druge stvari. Ko sva midva pridobivala vizo, je bila spodnja meja 65 točk. Za trenutni sistem si oglejte in dobro naštudirajte stran ministrstva za migracijo, kjer so navedene vse potrebne informacije o vizah. Nikakor ne verjemite nekomu, ki vam pripoveduje zgodbice, da vam te točke niso potrebne. To so pravljice. Vsak prosilec delovne vize mora doseči minimalen prag točk! Seveda so potem glede na specifično vizo določene specifične zahteve, o katerih se morate sami podučiti. Na izbiro imate veliko število viz. Za katero se boste odločili, je vaša odločitev. Dober agent vam bo zagotovo lahko svetoval, katera je najboljša opcija glede na vašo situacijo.

Postopek pridobivanja papirologije se je s tem šele pričel. Zbrati sva morala tudi dokumentacijo o delodajalcu (plačilne liste in referenčno pismo) in akademske transkripte za t.i. Skills Assessment. Ta korak pri pridobivanju vize je potreben za vsakega, ki želi delovno vizo. Seveda tu misliva na nosilca vize. Pristojna zbornica pregleda vse navedene dokumente in določi ali ima dotična oseba ustrezne kvalifikacije in izkušnje za avstralski trg dela. Skills Assessment naju je stal 700 AUD (približno 500 EUR) in je trajal približno 6 tednov.

V naslednjih dveh mesecih sva s pomočjo agentke oddala še vse ostale potrebne papirje k vlogi za vizo. Bilo jih je veliko, vse od rojstnih listov, kopij potnih listov, gore papirjev za dokazovanje partnerstva, potrdila o nekaznovanosti, razno raznih izjav in obrazcev. Vse seveda prevedeno v angleščino. Na koncu sva morala opraviti še zdravniški pregled. 7. avgusta 2013 sva končno uspešno pridobila vizo!

Kratek povzetek. Celoten postopek je za naju trajal dobrih 6 mesecev. Stal naju je kar precej denarja. Najin nasvet se torej glasi - dobro razmislite, če si želite migracije, če ste pripravljeni tvegati toliko časa in živcev, in če ste pripravljeni vložiti toliko denarja, preden se česarkoli lotite. Ko se odločite za ta korak, pa dobro preučite vse možnosti in preberite izkušnje drugih migrantov. Forum, stran IMMI in stric google naj vam bodo najboljši prijatelji. Bodite pazljivi, za katerega agenta se odločite. Veliko je nategovalcev. V pomoč vam pride baza registriranih agentov MARA. Nikakor ne najemajte agenta, ki ni v omenjeni bazi. Midva sva imela z Natašo same pozitivne izkušnje. Je realna, ne obljublja megle, kar reče, to drži, je zelo prijazna in topla oseba. Več informacij o njeni agenciji izveste na strani Australianeedsyou.com. 

Pamet v glavo, denarnico iz žepa in veselo na delo. Bodočim migrantom želiva čim hitrejšo in čim manj stresno migracijo!