18. julij 2014

Praznovanje novega leta

Pa se je obrnilo še eno leto. Za naju je bilo zaradi urnega premika pri potovanju v Avstralijo še za slabih 8 ur krajše. Bojni načrt za zadnji dan v letu je bil sledeč. Najprej naj bi se dobili v baznem štabu, in sicer v venezuelski rezidenci. Tukaj naj bi nekaj pojedli in popili, saj ne moremo iti lačni in žejni v mesto :D. Kako pametna je bila ta odločitev, smo ugotovili šele nekaj ur zatem. A o tem nekoliko pozneje. Kot že rečeno, smo se najprej dobili pri Victorju in Glaymar, kjer smo poroštiljali.


Masterchef Victor
BBQ v backyardu

Potem smo se odpravili v severni del mesta, v Elder Park, kjer se vsako leto tradicionalno odvijajo koncerti in novoletno odštevanje. Tam nas je pričakala ogromna množica ljudi in dobra glasba. Tudi sami smo se pomešali med množico, a smo kmalu naleteli na problem. V Avstraliji namreč ni dovoljeno piti alkohola na trgih, v parkih in drugih javnih površinah, temveč le na za to začrtanih prostorih. Ker je bila v teh majhnih začrtanih površinah koncentracija ljudi zelo velika in vrsta za pivo neskončno dolga, smo v novo leto vstopili povsem žejni. O kakšni penini smo lahko samo sanjali. Avstralci s svojo zakonodajo proti alkoholu kar precej pretiravajo in s tem zašuštrajo novoletne načrte marsikateremu turistu in novopečenemu migrantu. Kaj ni nenazadnje tradicija, da se v novo leto zakoraka s kozarcem penine v roki?


Neizmerna množica na Elder Parku

No, žejni smo vstopili v novo leto, a pričakal nas je spektakularen ognjemet, ki je trajal dobrih 15 minut. Nebo nad Adelaide Ovalom, novim štadionom v Adelaidu, je bilo razsvetljeno v nešteto različnih odtenkih. Rakete so izstreljevali v ritmu glasbe in tako smo bili priča izjemni harmoniji glasbe in barv. Po koncu ognjemeta smo se v smeri množice premikali nazaj proti centru mesta, z namenom, da bi prijeten večer nadaljevali v kakšnem glasnem lokalu. A doživeli smo še eno razočaranje. Večina lokalov je bilo zaprtih, z izjemo nekaterih, ki so gostili private partyje. Ljudje so odhajali domov, ko ni bila ura še niti ena! Mesto je zamiralo in tako smo se tudi mi odpravili vsak na svojo pot domov. Ja, evropska mesta so pač veliko bolj živahna.


Spektakularen ognjemet nad Adelaide Ovalom



16. julij 2014

Božič pri Mojci in Urošu 24.12.2013

Božični prazniki. Tisti čas v letu, ki se ga tradicionalno preživi v družbi najbližjih. Čas, ko se vse družina zbere na kupu in uživa ob slastnih dobrotah in božičnih pesmih. Predbožične priprave so se za naju pravzaprav začele že kakšna dva dneva prej, ko je Katja pričela s peko piškotov. Pridno je mesila testo, pečica je neprestano obratovala, Tadej pa je imel funkcijo poskusnega zajčka (kar mu seveda ni bilo ravno težko :D). Rezultati trdega dela so vidni na spodnjih dveh fotografijah.


Rafaelo kroglice in rolada

Linške oči, medenjaki in kifeljčki. Mljask, mljask...

Letošnjega božiča žal nisva mogla preživeti z najinima družinama, smo se pa zato z drugimi družbe željnimi migranti zbrali pri Mojci in Urošu v njunem domovanju na Henley Beachu. Zbrali smo se v nemško-poljsko-slovenski zasedbi. Ob dobrem vinčku in hrani smo se hitro sprostili, poklepetali in pozabavali. Trditi, da je bila večerja pojedina, bi bilo ogromno podcenjevanje, saj je že mejila na prenažiranje do te mere, da je bilo ogroženo zdravje njenih udeležencev. Obilni predjedi, katere kraljica je bila domače narejena pašteta, je sledil ogromen kos šunke, večkilski puran in gora slaščic. Na koncu so bili naši trebuhi tako polni, da smo komaj vstali in se odpravili na sprehod ob morju.


Božično vzdušje

Trije mušketirji

Ubogemu puranu se ne piše dobro :D